Glasba in oglaševanje: družbeno-ekonomski vidiki


8.11.2017, ob 20:00

PONOVNI ZAGOVOR MAGISTRSKE NALOGE:
Glasba in oglaševanje: družbeno-ekonomski vidiki

Glasba je najpomembnejša postranska stvar v oglaševanju. Korelacija med glasbo kot delom umetnosti in oglaševanjem kot delom ekonomije je hkrati neobstoječa in nerazdružljiva. Glasba je najprej v obdobju razvoja radia in televizije predstavljala kuliso, poceni zapolnitev programa. Toda pri poslušalcih oziroma gledalcih je vedno vzbujala določena čustva. To povezavo med potrošniki in glasbo so zaznali v oglaševanju in jo pretvorili v sestavni element oglasov: z njeno pomočjo so ustvarjali in spreminjali glasbene smernice ter produkcijski proces ustvarjanja glasbe. Glasbeniki in založbe pa so z umeščanjem glasbe v oglase našli del odgovora za krizo v glasbeni industriji, ki jo je povzročila digitalna revolucija. Glasba se je razvila od poceni kulise do enega izmed najdražjih bistvenih elementov vsakega oglasa. Njen vpliv je postal predmet proučevanja nevroznanstvenikov.

V magistrski nalogi sem predstavila spreminjajoč se odnos do glasbe tako z vidika oglaševalcev, založb, glasbenikov, podjetij in potrošnikov. Predstavila sem, kako prevladujoči ekonomski vzvodi vplivajo na uporabo glasbe v oglasih, in ugotovitve podkrepila z analizo stanja na slovenskem trgu.

V sredo, 8. novembra, ob 20. uri, vabim, da se mi pridružite v Ziferblatu, kjer bom na praktičnih primerih predstavila, kako močno sta sferi glasbe in oglaševanja med sabo prepleteni in kako glasba v oglasih vpliva na nas v vsakdanjem življenju.

Ziferblat je prostor za druženje, kjer se plačuje čas. Velja, da je ena minuta = 5 centov. Za študente in dijake je 1 minuta = 4 cente.
Ker ne bi radi, da se vam mudi in si želimo, da si vzamete čas, bomo ure ustavili po 60 minutah.